Elektrostatika

Preverjanje znanja

Izberi pravilni odgovor!

Kako lahko ugotovimo, da sta v naravi dve vrsti električnih nabojev in ne le ena?
1. Ločimo ju pod mikroskopom po velikosti.
2. Ločimo ju po barvi.
3. Ločimo ju preko električne sile, ki delujejo med njimi: enaki naboji se odbijajo, različni pa privlačijo.
4. Ločimo ju po predznaku: eni so pozitivni, drugi negativni.
5. Ločimo ju po masi.
Coulombov zakon pove:
1. Enota za naboj je 1 Coulomb.
2. Naboja ni mogoče uničiti, niti ustvariti iz nič.
3. Sila med točkastima nabojema pada obratno sorazmerno s kvadratom razdalje med njima.
4. Sila na točkast naboj je sorazmerna z njegovo maso.
5. Sila na točkast naboj v magnetnem polju je sorazmerna s hitrostjo naboja.
6. Sila med točkastima nabojema je sorazmerna naboju prvega in drugega naboja.
7. Naboja ni mogoče razdeliti na poljubno majhne dele. V naravi obstaja osnovni naboj. Vsak naboj je večkratnik osnovnega naboja.
8. Enako predznačena naboja se odbijata, nasprotna pa privlačita.
Coulombova konstanta ima enoto:
1. NC^2/m^2
2. Nm^2/C^2
3. As/Vm
4. Nm^2/A^2s^2
5. NC/m^2
6. Nm/C^2
Kaj imata skupnega Coulombov zakon in Newtonov gravitacijski zakon?
1. Nimata nič skupnega, saj prvi obravnava elektrostatsko, drugi pa gravitacijsko silo.
2. Oba zakona se v matematični obliki zapišeta na enak način.
3. Pri obeh zakonih je izvir sile isti.
4. Za oba zakona je značilno, da sila pada s kvadratom razdalje med točkastima delcema.
5. V obeh primerih je sila vedno privlačna.
6. V obeh primerih je sila usmerjena vzdolž zveznice med točkastima delcema.
Dve enako veliki neprevodni kroglici sta nabiti z nasprotnima nabojema (+e in -4e). Kroglici sta razmaknjeni za razdaljo d. Na zveznico med njima postavimo tretjo neprevodno kroglico, ki je pozitivno nabita. Kje na zveznici med obema kroglicama mora biti postavljena ta tretja kroglica, da bo elektrostatska sila ostalih dveh kroglic nanjo ravno enaka nič?
1. Na polovici zveznice (d/2).
2. V razdalji d/4 od negativno nabite kroglice.
3. V razdalji d/3 od negativno nabite kroglice.
4. V razdalji 2d/3 od negativno nabite kroglice.
5. V razdalji 3d/4 od negativno nabite kroglice.
6. Nikjer na zveznici med kroglicama ni elektrostatska sila na tretjo kroglico enaka nič.
Podobno kot v prejšnji nalogi imamo dve enako veliki neprevodni kroglici, ki pa sta nabiti z nabojema enakega predznaka: prva z nabojem +e in druga s štirkrat večjim nabojem +4e. Kroglici sta razmaknjeni za razdaljo d. Na zveznico med njima postavimo tretjo neprevodno kroglico, ki je pozitivno nabita. Kje na zveznici med obema kroglicama mora biti postavljena ta tretja kroglica, da bo elektrostatska sila ostalih dveh kroglic nanjo ravno enaka nič?
1. Na polovici zveznice (d/2).
2. V razdalji d/4 od prve kroglice (z nabojem e).
3. V razdalji d/3 od prve kroglice (z nabojem e).
4. V razdalji d/4 od druge kroglice (z nabojem 4e).
5. V razdalji d/3 od druge kroglice (z nabojem 4e).
6. Nikjer na zveznici med kroglicama ni elektrostatska sila na tretjo kroglico enaka nič.
Kako je definirano električno polje?
1. Z električnimi silnicami.
2. S silo, ki deluje na pozitivni testni naboj v izbrani točki v prostoru.
3. Z velikostjo testnega naboja, ki ga postavimo v izbrano točko v prostoru.
4. S Coulombovim zakonom.
Kaj je električno polje?
1. Množica električnih silnic.
2. Črte, ki povezujejo pozitivne in negativne naboje.
3. Vektorsko polje, pri katerem vsaki točki prostora pripada vektor, ki pove, kolikšna je velikost in smer jakosti električnega polja v tisti točki.
4. Področje prostora v neposredni okolici električnih nabojev.
5. Vektorska fizikalna količina, ki za vsako točko prostora pove, kolikšna električna sila deluje na električni naboj in kam je usmerjena, če naboj postavimo v tisto točko.
6. Vektorska količina, s pomočjo katere računamo električno silo na naboj v poljubni točki prostora, ki pa v prostoru zares ne obstaja, če naboja ni tam.
Kaj je izvor električnega polja?
1. Električne silnice.
2. Električni naboj.
3. Električni tok.
4. Osnovni delci z maso.
5. Silnice električnega polja vedno tvorijo zaključene zanke, zato polje nima neposrednega izvora.
Električne silnice so:
1. drugo ime za električno polje.
2. vektorji v smeri električnega polja.
3. trajektorije testnega naboja.
4. črte, ki kažejo v isto smer kot vektor električnega polja v vsaki točki prostora.
5. črte, ki povezujejo točkaste naboje.
Kakšno je električno polje v dveh različnih točkah, ki ležita na isti električni silnici?
1. V obeh točkah je električno polje enako po velikosti.
2. V obeh točkah je električno polje enako po smeri.
3. V obeh točkah je vektor električnega polja tangencialen na silnico.
Na skici, ki prikazuje električne silnice, opazimo, da se v eni točki dve silnici sečeta. Kaj lahko sklepamo iz tega?
1. Prisotna sta vsaj dva električna naboja, iz katerih to električno polje izvira.
2. V točki, kjer se silnici sečeta, kaže električno polje v dve smeri.
3. V točki, kjer se silnici sečeta, ležita drug ob drugem dva nasprotno predznačena naboja.
4. Avtor skice je napačno narisal potek električnih silnic.
Če je velikost električnega polja, ki ga ustvari nabita kroglica na razdalji 2 m enako E, kolikšno je električno polje v razdalji 1 m?
1. E
2. E/2
3. E/4
4. 2E
5. 4E
Kolikšno je električno polje v središču enakomerno nabitega neprevodnega obroča?
1. Sorazmerno celotnemu naboju na obroču.
2. Obratno sorazmerno s kvadratom polmera obroča.
3. Pravokotno na ravnino obroča.
4. Enako nič.
Pozitiven naboj je enakomerno razporejen po polkrogu (po polovici tankega neprevodnega obroča). V katero smer kaže električno polje v središču polkroga.
1. Pravokotno na ravnino polkroga
2. V ravnini polkroga, v smeri proti levemu koncu polkroga.
3. V ravnini polkroga, v smeri proti desnemu koncu polkroga.
4. V ravnini polkroga, v smeri simetrale polkroga, stran od naboja.
5. V ravnini polkroga, v smeri simetrale polkroga, proti naboju.
6. Električno polje v središču polkroga je enako nič.
Kaj se zgodi, če postavimo prosto gibljivo kroglico z maso m in negativnim nabojem (-e) na gladko vodoravno ploskev, če je tam električno polje, ki kaže v vodoravni smeri?
1. Kroglica bo mirovala.
2. Kroglica se bo gibala premo enakomerno.
3. Kroglica se bo gibala pospešeno v smeri električnega polja.
4. Kroglica se bo gibala pospešeno v nasprotni smeri električnega polja.
5. Pospešek kroglice je odvisen od razmerja med nabojem in maso kroglice.
6. V izbrani točki je hitrost kroglice sorazmerna z velikostjo električnega polja v tisti točki.
Prosto gibljiv električni dipol postavimo v homogeno električno polje pravokotno na smer električnega polja. Kaj se zgodi?
1. Električni dipol se giblje pospešeno v smeri električnega polja.
2. Električni dipol se giblje pospešeno v nasprotni smeri električnega polja.
3. Električni dipol se zasuče v smeri električnega polja.
4. Električni dipol se zasuče v nasprotni smeri električnega polja.
5. Električni dipol miruje.
Električni dipol postavimo v homogeno električno polje. Navor električnega polja na dipol je:
1. pravokoten na ravnino električnega polja in dipola.
2. vzporeden z električnim poljem.
3. vzporeden z dipolom.
4. neodvisen od kota med električnim poljem in dipolom.
5. vedno enak nič.
6. enak nič, če je dipol vzporeden z električnim poljem.
7. enak nič le, če dipol kaže v isto smer kot električno polje.