Izberi pravilni odgovor!

1. Kaj je navidezna slika?

   1.   ?    Slika, ki jo lahko opazujemo na zaslonu, ki ga postavimo na mesto slike.
   2.   ?    Slika, ki nastane tam, kjer se sekajo žarki, ki izhajajo iz realnega predmeta.
   3.   ?    Slika, v kateri se sekajo podaljški žarkov, ki izvirajo iz realnega predmeta ali druge slike.
   4.   ?    Slika, ki je ne moremo neposredno opazovati s prostim očesom.

2. Slika predmeta, ki stoji pred ravnim zrcalom je:

   1.   ?    realna, enako velika in enako oddaljena od zrcala kot predmet.
   2.   ?    navidezna, enako velika in enako oddaljena od zrcala kot predmet.
   3.   ?    realna, njena velikost in lega sta odvisni od tega, od kod jo opazujemo.
   4.   ?    navidezna, njena velikost in lega sta odvisni od tega, od kod jo opazujemo.

3. Če na sferično konveksno zrcalo pada snop žarkov vzporedno z optično osjo zrcala, se ti žarki po odbolu na zrcalu:

   1.   ?    sečejo v gorišču.
   2.   ?    sečejo v središču krogelne površine.
   3.   ?    razpršijo tako, da se njihovi podaljški sečejo v navideznem gorišču za zrcalom.
   4.   ?    razpršijo tako, da se njihovi podaljški sečejo v v središču krogelne površine za zrcalom.

4. Žarek, ki pade na sferično konkavno zrcalo skozi gorišče, se odbije:

   1.   ?    nazaj skozi gorišče.
   2.   ?    vzporedno z optično osjo zrcala
   3.   ?    skozi središče krogelne površine.
   4.   ?    Stran od optične osi zrcala, pod takim kotom, da gre podaljšek odbitega žarka ravno skozi navidezno gorišče za zrcalom.

5. Slika predmeta, ki ga postavimo na poljubno razdaljo pred konveksno sferično zrcalo, je lahko:

   1. pokončna
   2. obrnjena
   3. realna
   4. navidezna
   5. povečana
   6. pomanjšana
   Preveri

6. V katerih primerih nastane pri konkavnem zrcalu realna slika predmeta:

   1.   ?    Če predmet postavimo med gorišče in zrcalo.
   2.   ?    Vedno, ne glede na oddaljenost predmeta od zrcala.
   3.   ?    Samo če je predmet oddaljen od zrcala za več kot je goriščna razdalja zrcala.
   4.   ?    Samo če je predmet oddaljen od zrcala za več kot je krivinski radij zrcala.
   5.   ?    Nikoli.

7. Pred konkavno zrcalo s krivinskim radijem 1 m postavimo predmet. Razdalja od predmeta do temena zrcala je 0.5 m. Kje nastane slika tega predmeta?

   1.   ?    0.5 m pred zrcalom.
   2.   ?    0.5 m za zrcalom.
   3.   ?    1 m pred zrcalom.
   4.   ?    1 m za zrcalom.
   5.   ?    v gorišču zrcala
   6.   ?    v neskončnosti.

8. Optične lastnosti leč so posledica:

   1.   ?    odbojnega zakona.
   2.   ?    lomnega zakona.
   3.   ?    uklona svetlobe.
   4.   ?    interference.

9. Skozi ozko odprtino med zavesami posije sonce na veliko stekleno kroglo. Ker je sonce zelo oddaljeno, so sončni žarki vzporedni. Kako so usmerjeni sončni žarki znotraj steklene krogle?

   1.   ?    Žarki so razpršeni (divergirajo).
   2.   ?    Žarki ostanejo vzporedni.
   3.   ?    Vsi žarki konvergirajo proti eni točki.
   4.   ?    Del žarkov se lomi proti središču krogle, del pa stran od središča, odvisno od tega, kje vstopijo v kroglo.

10. Žarek, ki pade na zbiralno lečo skozi njeno gorišče na vpadni strani:

    1.   ?    se lomi tako, da gre skozi gorišče na drugi strani leče.
    2.   ?    se lomi tako, da na drugi strani leče potuje vzporedno z optično osjo leče.
    3.   ?    potuje skozi lečo in naprej v prvotni smeri.
    4.   ?    Se totalno odbije od površine leče po odbojnem zakonu.

11. Projektor za diapozitive ima vgrajeno zbiralno lečo s pomočjo katere preslika fotografijo iz diapozitiva na oddaljeno platno. Kaj se zgodi, če med projiciranjem diapozitiva zdrsne zaščitni pokrovček za lečo in prekrije zgornjo polovico leče?

    1.   ?    Spodnja polovica slike na platnu izgine.
    2.   ?    Zgornja polovica slike na platnu izgine.
    3.   ?    Celotna slika ostane, vendar je pol manj svetla.
    4.   ?    Celotna slika izgine
    5.   ?    Nič se ne zgodi, slika na platnu je enaka kot prej.

12. Zbiralna leča, narejena iz kvarčnega stekla z lomnim količnikom n = 1.46, ima v zraku goriščno razdaljo 40 cm. Kolikšna je goriščna razdalja te leče, če jo potopimo v glicerin, ki ima enak lomni količnik, kot ga ima steklo?

    1.   ?    Enaka kot v zraku.
    2.   ?    Nič.
    3.   ?    Neskončno velika.
    4.   ?    58 cm
    5.   ?    27 cm

13. Zbiralno lečo z dano goriščno razdaljo bi radi uporabili kot povečevalno lupo. Na kolikšno razdaljo od predmeta moramo postaviti to zbiralno lečo, da bo delovala kot lupa?

    1.   ?    Na poljubno razdaljo.
    2.   ?    Čim bližje predmetu.
    3.   ?    Predmet mora biti natančno v gorišču leče.
    4.   ?    Predmet sme biti od leče oddaljen največ za goriščno razdaljo ali nekoliko manj.
    5.   ?    Predmet mora biti od leče oddaljen za več kot goriščno razdaljo.

14. Kolikšna je goriščna razdalja f objektiva fotoaparata, ki je sestavljen iz dveh tankih leč z goriščnima razdaljama f1 in f2, ki sta postavljeni tik ena za drugo, tako da se med sabo dotikata.

    1.   ?    f = f1+f2
    2.   ?    f = f1*f2
    3.   ?    
    4.   ?    

15. Enostaven daljnogled je mogoče sestaviti iz dveh zbiralnih leč: prva je objektiv z goriščno razdaljo f1, druga pa okular z goriščno razdaljo f2. Kolikšen mora biti razmik med tema dvema lečama, da skoznju vidimo ostro povečanon sliko oddaljenega predmeta, ne da bi pri tem napenjali očesno lečo? (Skozi okular gledamo z enako sproščenim očesom kot pri opazovanju oddaljenih predmetov brez daljnogleda).

    1.   ?    Razmik med lečama je poljuben. Pri vsakem razmiku je slika ostra.
    2.   ?    Razmik mora biti enak goriščni razdalji objektiva f1.
    3.   ?    Razmik mora biti enak goriščni razdalji okularja f2.
    4.   ?    Razmik mora biti enak vsoti goriščnih razdalj objektiva in okularja f1+f2.
    5.   ?    Razmik mora biti večji od vsote goriščnih razdalj objektiva in okularja f1+f2.

16. Barvna aberacija pri lečah je:

    1.   ?    posledica slabo brušene površine leče.
    2.   ?    posledica disperzije.
    3.   ?    prisotna samo pri lečah s sferično oblikovano površino.
    4.   ?    prisotna samo pri cilindričnih lečah.
    5.   ?    prisotna samo pri zbiralnih lečah.

17. Zakaj pod vodo ne vidimo ostro brez podvodnih očal ali maske?

    1.   ?    Pod vodo se očesna leča zamegli zaradi draženja vode.
    2.   ?    Pod vodo se očesna leča deformira.
    3.   ?    Pod vodo se spremeni goriščna razdalja očesne leče, ker je leča v stiku z vodo namesto z zrakom.
    4.   ?    Pod vode se refleksno stisnejo mišice, ki skrbijo za prilagajanje leče.

18. Potapljač, ki v vsakdanjem življenju nosi očala (na primer zaradi kratkovidnosti), bi rad videl ostro, tudi ko se potaplja. Ker pa je nošenje očal ali očesnih leč pod potapljaško masko lahko precej nepraktično, si naroči potapljaško masko pri kateri je steklo oblikovano v obliki leče z njegovo dioptrijo. Katera površina stekla na maski naj bo ukrivljena, da bo potapljač z masko videl ostro pod vodo in zunaj vode?

    1.   ?    Vseeno, katera stran stekla je oblikovana v lečo, dioptrija bo ostala vedno enaka pod ali nad vodo.
    2.   ?    Zunanja in notranja stran, kot pri lečah v očalih.
    3.   ?    Samo zunanja stran, ki je v stiku z vodo.
    4.   ?    Samo notranja stran, ki je vedno v stiku z zrakom.

19. Kolikšna je goriščna razdalja leče pri očalih z dioptrijo +2.5?

    1.   ?    25 cm
    2.   ?    40 cm
    3.   ?    2.5 m
    4.   ?    4.0 m
    5.   ?    -25 cm
    6.   ?    -40 cm