Valovanje

Preverjanje znanja

Izberi pravilni odgovor!

Za mehansko valovanje je značilno:
1. Potovanje snovi po praznem prostoru.
2. Potovanje manjšega dela snovi po preostali snovi, ki prenaša valovanje.
3. Potovanje motnje po snovi, ki prenaša valovanje.
4. Potovanje energije po snovi, ki prenaša valovanje.
5. Po snovi se prenaša gibalna količina.
6. Potovanje svetlobe po snovi.
Zvok je:
1. transverzalno valovanje, pri katerem nihajo delci zraka v pravokotni smeri na smer širjenja zvoka.
2. longitudinalno valovanje, pri katerem po snovi potujejo zgoščine in razredčine.
3. longitudinalno valovanje, pri katerem se delci snovi gibljejo tako, da povzročajo valovanje tlaka v smeri širjenja zvoka.
4. valovanje, ki se lahko širi tudi po praznem prostoru.
Po napeti gumijasti vrvi potujeta dva vala drug proti drugemu. Nastala sta na nasprotnih koncih vrvi kot posledica kratkega sunka prečno na vrv. Na obeh koncih sta bila sunka enaka, le da je bil sunek na levem koncu usmerjen navzdol, na desnem pa navzgor, tako da sta vala po obliki enaka, levi je obrnjen navzdol, desni navzgor. Kaj se zgodi, ko se vala na sredini strune srečata?
1. Vala se odbijeta, ko se zaletita in se po trku gibljeta v nasprotni smeri vsaksebi.
2. Ko vala trčita, se del vala odbije, del pa nemoteno potuje naprej v prvotni smeri.
3. Vala interferirata. Interferenca je destruktivna. Vala se izničita, ko se srečata. Po tem valovanja na struni ni več.
4. Vala interferirata. Interferenca je destruktivna. Vala se izničita, vendar samo za kratek čas, ko sta na istem mestu, nato potujeta po struni naprej, kot da se ne bi srečala.
5. Vala interferirata. Interferenca je konstruktivna. Po trku vala potujeta v prvotni smeri.
Po struni potuje transverzalni val zvonaste oblike, ki je obrnjen navzgor. Kaj se zgodi, ko pripotuje do konca strune, ki je trdno vpeta v steno?
1. Val se zaleti v steno in se izniči.
2. Val se od stene odbije in enako obrnjen potuje po struni v nasprotni smeri.
3. Val se od stene odbije in narobe obrnjen potuje po struni v nasprotni smeri.
4. Val se včasih odbije, včasih pa ne, odvisno od debeline in napetosti strune.
Po struni potuje transverzalni val zvonaste oblike, ki je obrnjen navzgor. Kaj se zgodi, ko pripotuje do konca strune, ki je privezana na gladek navpičen drog, tako, da se lahko prosto giblje v navpični smeri?
1. Val zaniha konec strune v navpični smeri in se izniči.
2. Val zaniha konec strune v navpični smeri, se pri tem odbije in enako obrnjen potuje po struni v nasprotni smeri.
3. Val zaniha konec strune v navpični smeri, se pri tem odbije in narobe obrnjen potuje po struni v nasprotni smeri.
4. Včasih se odbije, včasih pa ne, odvisno od debeline in napetosti strune strune.
5. Vedno se odbije, vendar je orientacija vala po odboju odvisna od hitrosti valovanja.
Debelo ladijsko vrv poskuša pristaniški delavec spraviti na ladjo tako, da na njen konec pritrdi tanko jekleno vrv, ki jo lahko vrže s pomola na krov. Tam jo ujame mornar in jo začne vleči. Med vlečenjem sta obe vrvi napeti, tako da lahko mornar v prečni smeri zatrese tanko vrv in po njej pošlje transverzalni val navzdol. Kaj se zgodi, ko val pride do mesta, kjer sta tanka in debela vrv speti?
1. Val potuje nemoteno naprej po debeli vrvi.
2. Val se na spoju v celoti odbije in potuje po tanki vrvi nazaj proti mornarju narobe obrnjen.
3. Del vala se na spoju odbije nazaj po tanki vrvi, del pa potuje naprej po debeli. Oba vala sta enako obrnjena, kot prvotni val.
4. Del vala se na spoju odbije nazaj po tanki vrvi, del pa potuje naprej po debeli. Odbiti val je obrnjen obratno, prepuščeni pa enako kot prvotni val.
5. Del vala se na spoju odbije nazaj po tanki vrvi, del pa potuje naprej po debeli. Odbiti val je obrnjen obratno kot vpadni val v primeru, ko je hitrost vpadnega vala večja od hitrosti prepuščenega.
Scenarij za Hollywoodski film: Zaradi močnega potresa na morskem dnu se sredi Atlantskega oceana ustvari velik potresni val (tsunami). Val, ki je visok več deset metrov, se bliža vzhodni ameriški obali in grozi, da bo zalil in porušil številna obalna naselja vključno z New Yorkom. Neki vojaški svetovalec predlaga, da bi potresni val zaustavili tako, da bi v morju (nekje med obalo in potresnim valom) sprožili močno jedrsko eksplozijo, ki bi ustvarila nasprotni val. Ko bi se vala srečala, bi se med sabo izničila. Ali bi tak scenarij deloval?
1. Bi deloval samo v primeru, če bi uspeli z jedrsko eksplozijo narediti enak vendar nasprotno obrnjen val kot je potresni val.
2. Ne bi deloval, ker bi vala po srečanju potovala naprej vsak v svoji v prvotni smeri, kot da se ne bi srečala.
3. Ne bi deloval, ker bi se vala seštela v dvakrat večji val, ki bi naredil še več škode.
4. Bi deloval za zaščito ameriške obale. Vendar pa bi se vala ob trku odbila in naredila škodo na kakšni drugi obali (recimo brazilski ali kanadski)
Kateri od spodaj navedenih izrazov opisujejo sinusno valovanje, ki potuje v desno?
Na vodni gladini vzbujamo valovanje, tako da z roko periodično potapljamo žogo in jo spustimo, da se spet dvigne iz vode. To počnemo s frekvenco 2 s^(-1). Hitrost valovanja na vodni gladini je 1 m/s. Kolikšna je valovna dolžina, valovanja, ki se širi v koncentričnih krogih stran od žoge?
1. 0.2 m
2. 0.5 m
3. 1 m
4. 2 m
5. Ni dovolj podatkov za napoved valovne dolžine.
Transverzalni sinusni val na struni opiše izraz , pri čemer je amplituda ()10 cm, valovna dolžina () 4 m, časovna perioda (T) pa 12 s. V nekem trenutku je odmik izbrane točke A na struni +10cm. Kolikšen je takrat odmik strune v točki B, ki je od točke A oddaljena +2m in kolikšen je odmik v točki B 3s pozneje?
1. -5 cm, +5 cm
2. -10 cm, +10 cm
3. 0 cm, 0 cm
4. +10 cm, 0 cm
5. -10 cm, +5 cm
6. -10 cm, 0 cm
7. 0 cm, +10 cm
Jeklena struna z dolžino L in presekom S je z enim koncem vpeta v strop, na drugem koncu pa je nanjo obešena utež z maso M. Maso strune zanemarimo. Pri takih pogojih je hitrost širjenja valovanja po struni enaka v. Če bi želeli povečati hitrost širjenja transverzalnega valovanja po struni za faktor dva, bi morali:
1. Obesiti na enako struno utež z dvakrat večjo maso.
2. Obesiti na enako struno utež s štirikrat večjo maso.
3. Struno skrajšati za faktor dva in nanjo obesti enako utež.
4. Izbrati jekleno struno z dvakrat manjšim presekom in nanjo obesti enako utež.
5. Izbrati jekleno struno z dvakrat manjšim presekom in nanjo obesti utež z dvakrat večjo maso.
Kateri od spodaj navedenih izrazov opisujejo stoječe sinusno valovanje na struni.
Na struni dolžine L, ki je vpeta na obeh koncih, se vzpostavi stoječe valovanje. Opazimo, da so na struni štirje vozli (vključno z obema na konceh strune), v katerih struna miruje. Kolikšna je frekvenca nihanja, če je hitrost valovanja na struni enaka c?
1. v=c/L
2. v=c/2L
3. v=2c/L
4. v=3c/L
5. v=3c/2L
6. v=4c/L
Ustnična pičalka dolžine L, ki je na enem koncu odprta, na drugem pa zaprta, ima osnovno lastno frekvenco . Katere višje harmonične frekvence lahko nastanejo v taki piščali poleg osnovne, ko vanjo pihamo na odprtem koncu?
Sirena na policijskem avtomobilu oddaja zvok s frekvenco n. Policijski avto pelje po cesti s hitrostjo v1. Kolikšno frekvenco sliši voznik v nasproti vozečem avtu, ki pelje s hitrostjo v2
1. Enako, kot jo oddaja sirena.
2. Večjo, kot jo oddaja sirena.
3. Manjšo, kot jo oddaja sirena.
4. Odvisno od velikosti hitrosti obeh nasproti vozečih avtomobilov.
Za nadzor hitrosti vozil v prometu pogosto uporabljajo mikrovalovne radarje, ki za merjenje hitrosti avtomobilov izkoriščajo Dopplerjev pojav pri odboju elektromagnetnih valov (mikrovalov). Ali bi lahko hitrost avtomobilov merili enako natančno tudi z zvočnim radarjem, ki bi namesto elektromagnetnih valov oddajal zvočne ali ultrazvočne valove in meril Dopplerjev premik na odbitem valu?
1. Meritve bi bile enako natančne, saj Dopplerjev efekt ni odvisen od hitrosti valovanja.
2. Meritve bi bile enako natančne, saj je hitrost zvoka univerzalna konstanta, neodvisna od lastnosti medija (npr. zraka) po katerem potuje.
3. Meritve bi bile manj natančne, med drugim tudi zato, ker je Dopplerjev premik pri zvoku odvisen od vremenskih razmer med meritvijo (hitrosti vetra, temperature zraka). (temperature, tlaka, vlažnosti).
4. Meritve bi bile enako natančne, kljub temu, da je hitrost zvoka odvisna od vremenskih razmer, saj se pri Dopplerjevem pojavu, do katerega pride pri odboju na vozilu, ki se giblje, spremenjena hitrost valovanja ne pozna.
Na razdalji 1 m od točkastega izvira je jakost zvoka 1 W/m^2. Kolikšna je jakost na razdalji 10 m od izvira?
1. 10 W/m^2
2. 1 W/m^2
3. 0.5 W/m^2
4. 0.1 W/m^2
5. 0.01 W/m^2
Za koliko moramo zmanjšati jakost zvoka, da se glasnost zmanjša za 30 dB (iz 60 dB na 30 dB)?
1. Za faktor 2.
2. Za faktor 3.
3. Za faktor 30.
4. Za faktor 100.
5. Za faktor 1000.
Za koliko se zmanjša glasnost, če se od točkastega izvora zvoka oddaljimo na deset krat večjo razdaljo?
1. Za faktor 10
2. Za faktor 100
3. -1 dB
4. -10 dB
5. -20 dB
6. -100 dB
7. Poznati bi morali moč izvora.