14. 7. 1998; ŠPANIJA
Zbrani v dva kombija in vsi po vrsti veseli
smo pot pod noge v juliju vzeli
z namenom ogledat si pomembna najdišča
in nekatera manj običajna pračloveška zbirališča.
ugotovit kako se človek v evropi je razvijal
katere živali je mel najraj, katere je ubijal.
1 Če za začetek poti bi vzeli
prvo nesrečo, ki smo jo imeli.
Potem na poti smo že dolgo bili,
še preden iz Ljubljane smo odšli.
V Rakeku, kjer naj kombi bi bil,
lastnik je kar reku, da ga še ni uredil.
Naj pridemo jutri, ko zrihtal ga bo,
"do takrat še počakte in glejte v nebo".
Mal smo se zdilal kompromis naredil,
namest nebogledal pa raj sokec popil.
2 Mehankar na hitro težave je zdilu,
in še batke mal v motorju popilu.
Kasneje se nam jasno je pokazalo,
na servisu bi ga mogli pustiti še malo.
Res težave so na drugi dan se zgodile,
a so s pomembnostjo si hitro omembo zagotovile.
V ljubljani bli smo z uro in pol zamude,
Sopotnice k sreči bile niso hude.
Lih nekje do Trsta smo pripeljali,
ko na koledarju smo datum zamenjali.
15.7.
3 cesta do milana se je kar vlekla in vlekal
in duša vozniku v spanec skor stekla.
K sreči smo večkrat se na poti ustavli,
vmes kar neki hrane zadavli.
Da se nam ne bi čist zmešal od ceste v glavi,
smo spotoma se še špansko učili.
Kako raznim stvarem se tam pravi,
z zahtevnimi pogovori se do jutra mučili.
Vse to le z očitno željo znati
jezik dežele, v katero nam je bilo peljati.
4 Tako sva z Uršo na sprednjih zicih,
ostali pa speči, kot se je vidlo po licih,
poskušala si čut kar najbolj izostriti,
življenskim vprašanjem se ni dalo obiti.
Okol devete pr Cannes-u smo se zamenjali,
še neki časa skoz okno zijali.
Obilo skal smo videli ob cesti
in kar neki zelenja, tudi dve mesti.
V bistvu nič tacga vredno omembe,
nobena stvar potrebna razčlembe.
16.7.
5 Enkrat zgodi neki ruka,
vstat takrat je huda muka.
Zagnani Boris s svetlečimi očmi,
s skrbjo na obrazu in poln moči.
Prepriča tud mene, vstati bo treba,
vseen odločitev še dolgo koleba.
6 Okol enajstih smo končno v Orce prišli,
na kavo v bife takoj vsi so odšli.
Smo vprašal za tipa, cela vas ga pozna,
policaj ful pomagal, dost cajta ima.
Mal smo pojedl se kopat odšli,
bazen v dolini, kjer se edin lohk živi.
7 Tarok za tarokom, berač beraču sledi,
na vodo se pozabi če človk za karte živi.
Niti razne stare cerkve in njeni lepi oboki
ne prepricajo me, ce mam pravo karto v roki.
8 Iz Orceja ven v smeri vzhoda,
v sobah v skali prava etno moda.
V mestnem muzeju še par smo kosti si ogledal.
En par kar dobrih, neke kose divje mačke,
Mamuti, nosorogi in nilskega konja tačke.
Zarad oslove kosti človeške oblike smo se še skregal.
Misleč na hijene odšli smo domov
In gledal lisice, ki so hodile na lov.
Da več in lažje zvezde bi gledali,
vino smo pili preden na kavču smo obležali.
17.7.
9 Zgodnja ura meče vedno me iz tira,
še tolko bolj, če 14 tipov ne da mi mira.
Džumba za kopat, gužva za srat,
vsak bi jedel, posodo pa mora vseen le en prat.
Ker sem se dan poprej v bivšga župana zaletel,
k sreči ni blo hujšga oziroma skoraj nič,
pa tud ta tip je k sreči bil zelo fajn tič,
sem direkt na zadnj zic brez ključev odletel.
10 Z Džilberom v avtu odšli smo v vas,
teorijo je z diasi vtepel v nas.
Nekoč kake dva miljona let nazaj
je bila ta dolina popolnoma drugačen kraj.
Veliko jezero z nihajoči gladino
obrobljeno z veliko močvirno ravnino.
11 ko živali so vodo prihajale piti
še niso slutile, da jih hočjo hijene ubiti
te so bile takrat še večje kot zdaj
in pojesti so znale še večji zalogaj.
Ko enkrat žival se v blato je ujela
si jo je najbližja za kosilo vzela
privlekla je kosti kjer sonce je sijalo
in do danes se je tam kar dost kosti nabralo.
12 hodili smo po robu današnjega kanjona,
pa v steni nek okel od prastarega slona.
Nekoč pa to bila je jezerska loka
kamor slonica pripeljala je svojga otroka
ga podučila o osebni higijeni
in mu povedala še kako zgodbico o nevarni hijeni.
13 človek, menda kot druge žvali,
je pršu na ta odročen španski kraj
iz afrike, kjer se mu tudi vrsta rodi
a se potem mu ni dalo it več nazaj
14 kdo ve če zato, ker mu prehod je zalilo
al ker naj bi tu se kaj več hrane kot dol dobilo.
Vsekakor pa gibraltar ni daleč od tle
in španija rula, to vsakdo pove.
15 Sicer pa današnja najdišča so si vsa enaka,
potem ko z njih pobrane so bile kosti.
Vdrta stena, najlon, čez luknjo se zdaj skaka
in razen morebitne najdbe, kot da tam bi že bili.
16 Z bazenom tudi danes smo se ukvarjal,
in znova se medsabo le s tarokom pogovarjal
recimo da tako smo hoteli dokazati
da mi s temi praljudmi že nismo bli brati.
Četudi po higijeni in organizacijskem smislu
bi vsak normalen človek lih obratno si mislu.
17 in spet neke place smo gledal in se veselil
čim kako majhno kost ali kamen smo dobil.
Ne vem če je to kot ogled kadzga kraja,
saj, kjer je bla bitka, se vsaj spomin nanjo nahaja.
Spomin na najdbo neke kosti
ne naredi vesele prav vse ljudi.
18 Nekaj o tem kako je vse zgledal,
ko so se človečki za plen s hijenami kregal,
vsekakor se da zvedet tud z ogledom prostora,
a za natančen opis se prej druge stvari v obzir vzeti mora.
19 naj omenim najpomembnejša imena
Fuentenueva, baranco leon, venta micena
na teh krajih so našli najlepše kosti
in nekaj posrednih človeških sledi.
manuporte, odbitke, celo en zob,
in kos lobanje, kot imel naj bi jo pob.
19,5 Venta micena se ponaša delom lobanje
ki pa ima za človeški rod precej sporno medkostno tkanje
najditelji so sprva trdno verjetli
da so v rokah človeško kost imeli
ki bi lahko imel jo kak totalen mali
sedaj pa se misli, da je pripadali oslovi glavi.
20 Namest pod tuš smo šli v pišino,
ostali so kuhali in rihtali vino,
za fajn s poprom zasoljeno pozno kosilo,
na katero je el doktor mogel sprejeti vabilo.
18.7.
Še dolgo v noč smo ostali pokonci,
saj boule in sangrie so bli polni trije lonci.
Dva od njih bolj po primitivni modi
iz ene lubenice smo naredili dve posodi.
In da vsebina prehitro se ne bi pokvarila,
se je njuna kisljiva vsebina celo popila.
Celo naš mentor gospod profesor jože,
ni mogel stopit iz svoje kože.
21 Zjutraj spet panika med nami je veljala,
kam in zakaj ravno tja, smo se spraševali,
ko sta po soncu na sever se kombija peljala,
v nekem manjšem mestu smo nato pristali.
22 Najdišče iz neke precej mlade dobe,
polno razbite keramične posode,
smo pred tem še obiskali,
nato pa smo si duška nad mestom z gledanjem dali.
23 V stenah kanjona v kamnu iz gipsa,
ponoči mi manjkala je flaška pipsa,
bogvedi kako so takrat se sporazumeli
s komarji, saj pipsa gotovo še niso imeli.
24 zaselek iz mlajšga kamenega časa
v katerem je za tiste čase mogla živet kar ljudi velka masa
dosti majhnih kolib so našli nad visoko steno
čez katero metali smeti so prav leno.
25 praskoč po soncu sem trpel,
gledal kak grobek en tipson je mel.
Luknja v steni kamor so ga stlačili,
čez njega bol zarad smradu še kamen položili.
26 Čez hude kanjone smo se odpeljali,
tekoč ob avtu si kilometre nabrali.
Kar sred mostu visoko nad strugo,
trikrat smo avto probal zagnat z drugo.
27 Castill je manjše mestece, oz. zelo malo,
za nekimi arabci naj bi se tu kopalo.
saj hrib, ki se dviga nad reko v puščavi
gotovo vsadzga cepca privabi.
28 Na hribčku nad mestom, kjer kristus stoji,
so pokopališče imeli, kjer najprej so stolpi bili.
Pa so eni držali reko in druge pobil
ko enkrat drugi so bli boljši in so jo prvi skupil
29 Sedaj pa kosti, kot listja in trave.
lih prou za prirejat satanisticne zabave.
mi pa ki nas je vodilo le znanstveno radoznanje,
smo hladno pristopili in dokumentirali to arheološko sranje.
30 Kar pa so našli vseeno ni prav staro
če mel bi te stvari doma
bi jih že vrgel proč kot staro šaro
tu pa menda vsaka stvar posebej, posebno vrednost ima
31 Na poti proti začasnemu domu smo šli še k zdravniku,
en par jih je melo očesne težave.
preveč so se prepustili narave miku
pa tud potovalne navade niso vse zdrave.
32 je pa res od daleč ta nekdanja stoječa voda
sedaj videt kot pokrajina za do katere
ne moreš prit brez vesoljskega broda
pa še ta bi moral biti malo večje mere.
19.7.
33 Zgodaj zjutraj so me jeli buditi,
v Granado do desetih bi morali priti.
Takrat se odprejo vrata trdnjave,
kamor hodjo potoki raznih ljudi,
kot z etne tečejo potoki lave,
in nobenmu od njih se kaj dost ne mudi.
34 Po dve uri čakajo v vrsti za vstop,
mi pa mim vrste, kot da nas spremljal bi top.
Je blo to kar fajn nadomestilo,
za vse kar se je in se še bo zgodilo.
Za prit do Al hambre smo namreč nucal dost cajta,
na eni od variant nas je sred ceste ustavila kar bajta.
35 Sama Alambra je luštna zadeva,
ene pol jo arabski stil preveva.
in te pol je tud vredno ogleda
napram temu ostalo je beda
36 Ko neka kopalnica, voda na vsakem koraku,
kapniki s stropa, romantika v zraku.
37 speljali so potočke v vsako dvorano
in kjer je iz hiše pritekla na plano
atrij so si uredili, ga s stebri obdali
in mu na sredo se vodnjak dodali
38 menda da so arabci čist ponoreli
saj vode so tukaj na tone imeli
39 sierra nevada, ki se dviga nad granado
je gostila tudi ze smucarsko veliko nagrado
40 Velika hiša s še večjim dvoriščem,
sedaj je muzej z ex bikoborskim igriščem.
41 Drug del trdnjave je bol neko zidovje,
prijetnejši je izlet skozi parkovje,
ki ga je ravno tako kot vode na pretek
da skoraj iz njega se dela že drek.
42 kljub temu senca nas dobro je hladila
s pomocjo vode ki je iz vsake spranje lila
in vsako minuto ko smo blili kasnej na poti
sem razmisljal o tej svoji veliki zmoti.
kaj te brigajo stvari za ktere treba je trpeti
arabci so gotovo znali udobno ziveti
43 V avtu in zunaj je bla grozna vročina,
odzun pa vse do Kastilije same olive.
Kmalu za tablo, vetrovna dva mlina,
ceste pa sam na vsak megameter so krive.
44 Večerjal smo v mekdonu blizu Madrida,
utrinkov v spalnici ni blo kaj prida.
tako smo se namreč odločili skozi noč prebiti
jesti, kjer se da, po možnosti poceni, ponoči pa se pod zvezdami v spalko zaviti
20.7.
45 Ker smo se časovno v plus ušteli
smo si ogledal še Medinaceli.
Rimski slavolok na vrhu griča,
za njim pa staro mesto, takorekoč brez kiča
46 sem pa tje še kaka rimska vrata,
star grad in neurejena trata.
zidove naj bi deloma zgradili že rimljani
ko so jim računi z numancio hodili postrani.
47 na grajskem dvorišču, še en čuden prizor,
zbirka vaških kosti nadomešča dvor.
in da ne bi le ostankov ljudi ogledovali
smo se kaj hitro v mestece pobrali
48 vsaka hiša v mestu je ogleda vredna
obnova mesta je vsekakor zgledna.
Pustili so vse stare hiše stati
in niso si drznili novih dodati
srednji vek se tu je dobro utaboril
a mladih gotovo ne bo več dobil.
49 smo rekli ni prav se preveč omejiti
interdisciplinarnosti se danes ne da več uiti.
Ne sme nas zanimati samo prazgodovina
tudi rimska in srednjeveška ostalina
sta obe vredni spoštovanja
in ju škoda je izpustiti, če za ju videt ni potrebno preveč garanja.
50 Da pa osnovnega poslanstva ne bi zapostavli
smo kaj kmalu se nazaj s prazgodovino bavli.
v Toralbi in ambroni kosti nam govore
kako so pol miljona let nazaj živeli ljudje
51 Govore nam o časih, ko po širni planjavi
ljudje so pobijali slone v veliki zmešnjavi.
Pa še neko močvirje naj bi blo blizu,
kamor slon se je vdrl, ko je vodno površino lizu.
52 Okolica na močvirja več ne spominja
a zemljin relief se z lahkoto spreminja.
močvirja naj bi nastajala v dolini
najdišče pa se nahaja na vzpetini.
53 Tud neki orodja so v Ambroni dobili,
Toralbo pa so menda že zdavnaj zaklenili.
vse kar se je dobiti dalo naj bi izkopali
predmete pa po muzeju v Sorii nastlali.
54 O cestah bi blo fajn še kaj zapisati,
očitno ti španci zelo so bogati.
Kjer ni avtoceste so štirje pasovi,
če sta le dva, pa sta ravna oba.
Ob cesti se najdejo še kaki gradovi
In cerkvice zgrajene po romanski osnovi.
55 V Sorio smo prišli lih v času sieste,
dodobra smo pregledal prazne mestne ceste.
V muzeju smo se zadržali za dobri dve urci,
škoda ker so ga tko slabo postavli ti kurci.
Da so vse stvari kar pomešali med sabo,
no pa sej, vsaj kaka lepa kustosinja je bila za vabo.
56 Po prihodu v kamp smo v bazen se metali
in se na hitro do Numancije zapeljali.
Tam je ograja bila že zaprta,
plezajoč čez njo je uživala moja duša škrta.
57 Kar veliko mesto je to moralo biti,
Rimljani so več kot mi nucal, čez njeno ograjo za priti.
okoli deset let so se okol nje trudili
več utrjenih potojank okol nje zgradili.
no, sledili mi nismo njihovemu zgledu.
in jo zapustili že po hitrem pregledu.
21.7.
58 Celo jutro smo se na sever vozili
in kmalu slavno Atapuerco dobili.
Enkrat, ko so skušal narest skalne useke,
da lažje vlak prešel bi naravne zapreke,
so se menda jim kosti kar usule,
59 arheolog pa je rekel: "kopali bomo tule".
Za enkrat še niso končali z iskanjem
in s kasnejšim "pazel" igranjem.
pravzaprav jim gre delo zelo počasi
no, pa saj vemo, da se tud ukl-ju pišejo slabi časi.
60 Območje, ki mu pravijo Gran dolina
je krivo, da je tirogradnjo zajela ta anti brzina.
V breznu sicer izravnanim s površino
so našli šest oseb ostalino
homo heilderbergensisi stari od tri do dvajst let
osemsto sedemdeset tisoč let nazaj, je to bil njihov svet
61 v vsega 30 metrov oddaljeni jami
ravno tako zarad vlaka izkopani
so najdene stvari že čisto drugačne
in manj zanimive za nas, praljudi lačne.
še malo bolj stran se še en sajt nahaja
ki pa v fazo izkopavanja šele prihaja.
62 Nekje istočasno so v bližnji jami
ugotovili, kaj vse v njej ljudje so nastlali.
Neko brezno sredi podzemne galerije,
na dnu majhna dvoranca, težko se po dnu rije,
33 ljudi zaenkrat so nabrali,
ko smo mi bili tam so še vedno kopali.
63 Šef prijaznež in zgovoren fant,
priznal, da s kostmi v breznu še ne bojo prišli na kant.
V brezno naj bi domnevno mrtve metali,
ni znano, al je blo svetišče al so notr tud scali.
vrsta praljudi, ki tu so jo dobili
je še vedno ta iz katere so neandertalci se razvili
ta ista, ki že v ambroni pobijala je slone
in ki prevladuje v nahajališčih celotne atapuerčne cone.
64 Poleg ljudi pa so tu živele tudi živali
ki so gotovo tudi več smeti dale jami
našli so kosti medvedov, levov in hijen
cervidov in lisic, a kos orodja še noben.
65 V Burgosu mestu ob katedrali
nek arheološki film smo prespali.
v veliki štacuni pridno nakupovali
in si ogled katedrale na hitro v itinerarij pridali
66 Cerkev sama je kar lepa gotska zadeva,
Tadeja celo uro nekako okreva.
neke trebušne težave so onemogočle ji ogled
katedrale ob ktiri ostali smo ostali brez besed.
67 skoz burgos vodi znana romarska cesta
ki pripelje do slavnega galicijskega mesta
santiago de compostela, romarjev polnega še vedno
sama pot pa je v primeri s srednjim vekom obiskana dokaj bedno
68 Mesto jim dokaj redno popljavlja tudi reka
ki sredi poletja ni bila videt neka večja prepreka
a je očitno hudournega značaja
in ko se razbesni, se jim v mestu kar dogaja.
69 perioda pojavljanja je sicer velika
ko pa prispe prava stoletna voda
jim tud u prvem nadstropju zmoči moda
in to doda mestu novega mika
70 na glavnem trgu, so tudi tu igrali nogomet,
jaz pa po štacunah sprehajajoč se, iskal sem dober skret.
ob gledanju vseh raznih figuric na cerkvini fasadi
v meni so se ustvarjali čudni iztrebljevalni komadi
71 Od tu krenili smo proti atlantksem oceanu
in vse je lepo steklo prvič po predvidenem planu
Pot do kampa je vodila skoz lep kanjon,
na poti večkrat zgubljen bil je naš kamjon.
22.7.
72 Kantabrija, kjer smo naslednji dan se prebudili
je dežela za španijo netipičnega značaja
atlantik redno prinaša oblake in jih sili
da vsak ki čez gre generalko iz dežja izvaja.
ko tja smo mi uleteli
smo hvala bogu par dni sonca ujeli
73 Malo panike zjutraj bilo je vsak dan,
vse je kar kul, če še mal si naklan.
Na hitro smo vrgli vase malo hrane,
šli gledat množice pred Altamiro zbrane.
Zarad nesporazuma nastopile so težave,
namest bit u jami, sta Pina in Pavle zuni pila kave.
74 Vodič je bil en hecen star možak,
smešen je bil gib njegov vsak.
Spominjal je na komike iz starih dni,
ki že s samo pojavo za se zrolat so bili.
V jamo brez fotke in brez lučke smo šli,
še mal pa bi mogli zunaj pustiti oči.
Redki se lahko odpravjo v čurko,
kdor pride, je čakal dve leti na žurko.
Pred jamo velik je muzej, v njem same blede slike,
če ne bi šli v jamo, ne bi spoznali njene mike.
75 Jama sama se deloma nahaja v dolomitu
od stropa do površja je komej kej
kt je svinji všeč če je vedno pri koritu
si je tud človek mislu: slike bliže vhodu imej.
76 v času zadnje poledenitve, ko je jama bla polna ljudi
je morje blo kr daleč stran, ga pa že zdej prou lahko videt ni.
lih tle pr altamiri je cantabrijska ravnica nekje najbolj široka
in tudi planota je glede na morsko bližino kar visoka.
v času wurma od stodvajset do deset
za prit do morja si mogu kar dost cajta imet.
77 takrat je blo tud za deset stopinj bol mraz
kar je prijalo žvalem, ki so sedaj le jamski okras
bizonom, srnjadi, kozam, konjem
ki sledijo premikom rastlin in njihovim vonjem
78 Vse skupaj švoh jamca, sam dvestosedemdeset dolžine,
polna umetnih zidov, da vse te kar mine.
Več koncev pozna, in tisti, ki je bolj širok,
ima zelo slabo poslikan stenski obok.
79 Tik pri vhodu pa širša dvorana,
zarad višine težko bila bi postlana.
Pol metra od tal so risali slike,
mogočne konje, prašičje, bivolje like.
80 Izrabli relief in razpoke v steni,
oglje in zemlja pa bile so barve poceni.
81 Res lušne slikce so nastale,
vendar v preveč jamah so ohranjene ostale.
Stvar zgubi vrednost, če jo je preveč,
morda tud zato so ostale jame bile nam odveč.
82 dogajalo se je to koli štirnajst tisoč let pred nami
v dobi magdalenien poimenovani.
Takrat enkrat se je tudi na vhodu strop približal tlem
in jama je bila do pred stotridesetmi leti skrita očem
83 Takrat je nek lovec opazu razpoko
in prosil prjatle da mu pri odkopu dajo kako roko.
deset let pozneje se je po jami plazil majhen deklić
in enkrat zatulu, da je tam ena krava nad njo kot kak ptič.
84 od takrat so nardili mnogo gorja
v najlepši dvorani so recimo znižali tla,
v bolj vhodnem delu jame, ko so kopali,
so našli tudi par kosti s katerimi so se igrali.
Na njih so prednamci risali manjše podobe
so pa tudi kosti iz magdalenienske dobe.
85 Jami zaradi tančine stropa
grozi tudi prava katastrofa
razpoke se večajo iz dneva v dan
in enkrat bodo slike pogledale na plan
86 Še isti dan smo odšli v naslednjo jamo
zarad velikega vhoda z ograjo obdano.
Castillo je sredi pobočja mogočna odprtina,
poslikana je v njej tud enga kapnika razbitina.
87 posebnost jame so odtisi rok
tako pozitivi, kot negativi in tega je tok
da....
88 slike so sicer še vedno zanimive
a je kvlaiteta slik težko primerja z altamiro
kjer so figure tudi bolj igrive
sploh pa je slikar mel tam večjo barvno izbiro.
89 v jami je tudi dosti raznih čudnih pik
ki skupaj tvorijo še vedno nerazložljiv lik
in za kantabrijo redka mamutova slika
pa nekaj česar v španiji ne manjka, podoba velikega bika
90 pred jamo pa je tudi izkopavališče
saj so naši predniki jamo uporabili za svoje smetišče
rezultati izkopavanj rušijo do zdaj upoštevane razprave
ki pravijo, da med kulturo sapienta in neandertalca ni nobene povezave.
vodja izkopavanj nam je na hitro stanje razložíl,
91 misli so bile že ob oceanu in v njih sem jaz pivo pil.
Lušna plaža, sicer mala, pesk na tleh, levo desno skala,
spredi morje, zadi hiše, ena koča se je pa kar v klif nasrala.
92 valovi večji kot so na jadranu
le stežka si stoječ svojo pozicijo v morju ubranu.
dalo se je po njih tudi srfat malo
le pazit si mogu, da te ne nabije na kako skalo
23. 7.
93 Spet ful zgodi smo se zbudili,
k sreči ga prejšnji dan nismo tok pili.
Jama je bla kar daleč od šotorišča,
morda sem že rekel, v španiji majo urejena cestišča.
kar pa bi se težje trdilo za njihova pristanišča
94 Na vhodu smo čakal, da blagajno bi odprli,
ko pa so jo, so se na nas kar neki drli.
Ta jama ima svoje odlike,
velikanski rov ji takoj doda plus pike.
95 Slike so mal bol brezvezne, le na eni steni
so namalani konju podobni emblemi.
kar bi blo morda vredno dodati
pogosto sliki niso pustili sama ostati.
včasih so tudi del starejše slike
uporabili da so ustvarili nove like.
96 Druga jama je bla zato tolk bol zanimiva,
meandraste oblike, z dolžino pa ne prevabljiva.
še vedno zanimiva, pa tudi brez kiča
al pa je vse to hvaljenje le posledica vodiča
97 Vodič je bil tud čudne vrste tip,
gobec se mu je ustavu le sem in tje za kak hip.
Pa sploh ni nakladal kar tja v en dan,
in na zanimiv način je govoru, sem nehal bit zaspan.
98 Je reku, da Altamiri pravjo starodobni barok,
Covalanas pa je izdelek ekspresionističnih rok.
Slike so ustvarjene iz majhnih pik,
glavo pa ma ven usmerjeno čist vsak lik.
žal se v teh jamah ne da fotografirat
tko da sem bil prisiljen iz drugih jam slike izbirat
99 Okoli jame ravne stene sredi njih pa nove jame,
le v eni so nekatere kosti že pobrane.
En hecen američan tam koplje in to nam je povedal,
naš vod si je kasnej še njegov "lab " ogledal.
100 V centru Santanderja zaključli smo dan,
eni hodil so po mestu, eni občudovali sopran.
Parkiral smo ob stavbi značilni po vonju,
na glavnem trgu sedi Franco na konju.
24. 7.
101 Zvečer smo si že pripravli malo gorniške opreme,
naslednji dan pa je edinič na poti bilo slabo vreme,
pa smo potem jože, uina, pavel in mua
bili še naprej prisiljeni ogledovati le španska tla.
picos devropa pa so se nam smejali iznad oblakov
in če sam pomislim, da sem bil od njih oddaljen le par korakov.
102 Ta dan smo šli gledat jamo Pindal,
ob njenem vhodu smo še mal fig nabral
in gledali morje in strašne pečine,
ki so razporejene okoli ožine.
103 Vhod v jamo je v neki grapi petnajst metrov nad morjem,
res je obdan s prečudovitim okoljem.
Noter pa nič, kar bi človeka vrglo na zadnjo plat,
razen če bi ga slučajn prjelo sred jame srat.
104 Morda mamut, ki je notri na sliki,
al nekaj kar bi lahko bili ribi al pa biki.
105 Jama pa je res lepo umeščena,
nad njo rast evkaliptusov zgoščena,
pod njo hude čeri in strašne stene.
En špirit lokal smo vrgli vase, da bi se izboljšalo vreme.
106 Iz bližnjega mesteca smo šli še do megalita,
ki že dolgo ni več brez vsakršnega grafita.
107 pregnala nas je oseka in spremljujoč smrad
nam pa je zato megalit nudil dovolj nagrad
108 umeščen kamor ga je dala narava
na vrhu okrog katereg primankuje vsakršna izravnava
pokrajina že spominja malo na kitajsko
a vseeno se človek počuti tu kar rajsko.
109 Namest na kosilo in pospravljat v kamp,
smo šli na obalo, se kulirat in polnit si vamp.
Urška, se je takoj z domačini neki domenila
in naša skupina je zvečer v bližnje mestece zavila,
tam smo spili par tekil in še kakšno pivo
iščoč lokal z muziko malo bolj vabljivo.
Barbara je obupala kaj kmalu in je na kraju
Ležala na strehi od avta in sanjala o svojem plehnatem zmaju.
110 Tako smo zaključili naš ogled pradavnih umetnin
in najdišč pračloveških izkopavanin
seveda pot do doma nam je še ostala
a naj povem tu nekaj besed o tem, kako je poslikana skala
pa da še par slikic lahko pokažem
in se vprašanjem na koncu izmažem.
111 jamske slike tega območja
imajo tudi neko skupno lastnost
seveda vsaka ima posebnosti lokalnega področja
čas nastanka pa je nek tak povezujoči most.
112 vse izvirajo iz magdalenienskega časa
to je od 17 do 13 tisoč let pred našim štetjem.
tudi različnih živali število oziroma masa
je podobno med tem skalnim petjem.
113 večinoma so to jelenjad, konji in bizoni
pogoste so še koze in biki, redki sloni
še manj je mamutov in skoraj ni rib
pogosto so hoteli pridati žvalem še kak gib
114 mnogo je tudi raznih simbolov
ki četudi so precej različni najverjetneje predstavljajo isto stvar
simbol plodnosti, namreč ženski božji dar
verjetno pa je tudi kaka črta simbol moških kolov
25.7.
115 V našem kombiju so bile same zaspanke
in vse so mele spalke dovolj tanke,
da jih vročina iz njih z lepa ni pragnala,
kaj šele da bi se katira v Bilbao prepozno priti bala.
vsaki je mogla vsaj kava po grlu steči
preden se je prva sploh spravla preobleči
vmes sem hotel skočit še malo po ulicah starega mesta
pa sem ugotovil, da je santiljana ena sama, sicer daljša, cesta.
116 Ob treh smo bli zmenjeni pred velikim muzejem
Gugenhaimove zbirke, ki jo sedaj kar poštejem.
sama stavba pa je tudi vredna maričesa,
pred njo ogromen pes, na srečo ni iz mésa.
Stavba ultra modernega izgleda,
iz enih strani mal bolš kot iz drugih zgleda.
117 Noter en par hudih modernih umetnin
in rastava kitajske umetnosti od njenih korenin.
Zanimive slike, vaze, kipci in pisave,
ultrarealistične slike delavcev in krave.
Po svoje kar zanimiva zadeva,
gledajoč to moj um še vedno modernistiko premleva.
Tam še neke instalacije, kjer se čaka vrsta,
da si lahko v labirintu razgibaš oba nožna prsta,
118 Ven iz muzeja so nas trije potniki zapustili,
Mojca, Maj in Urška so proti Madridu zavili.
V napol praznem avtu je blo kar lažje dihat,
ko sem baskovski radio poslušal pa so začel po meni udrihat.
Lih še en štacjon je bil pred francosko mejo,
Za razne neumnosti še zadnje pezete grejo.
Avto pa je tako zaudarjal po gnilobi,
Če bi hoteli ga mal boljš spucat bi uničili vsaj dve gobi.
26.7. in 27.7.
119 Nekje v Franciji so podpirenejski hribčki,
zbudili pa so nas čudni mimohodeči tipčki.
Prav verjetno nič hudega sluteči,
so hoteli se kot vsak dan pod svoje drevo uleči,
tam pa je že kraljevala horda čudnih ljudi,
s kombijem, ki na kake tri kilometre razpoznavno smrdi.
Preden smo prišli do kruhka in salame,
smo se rešili še ostale odvečne pezetne krame.
120 Na poti v Carcassone smo se po zares fajn placih peljali,
Sten in nad njimi tolko gradov, smo rekli: "ne bomo jih več iskali."
To kamor smo šli pa je tudi prečudovita stvar,
žal pa so v njem turisti že naredili premočan kvar.
Znotraj obzidja ni več ene zadeve, ki ne bi s svojim srcem bila,
uravnana v to, da bi horda tujcev čim več denarja tam pustila.
121 Tam bili so doma KATARI, ki, kot pravi grohar tomaž,
bili so KO STARI, če omenimo le eno od njegovih blamaž.
Po natančnem ogledu mesta, sem prehodil vse poti,
videl katedralo in glavne trge tri.
V Caness-u smo hoteli še zaviti na obalo,
bali smo se, da bo neplavalno vodstvo kej sralo.
Pa smo potem kar za njimi gledajoč Monako
študirali, kje bi se dalo zmočit nogo kako.
122 v začetku še vsi radoživi in polni energije
zanimala nas je takorekoč vsaka stvar
smo s časom ugotovili, da ti taka pot dosti krvi popije
in da na začetku smo želje lažje vskladili, pa ne da komu ni blo za nič mar
ma zdej vsak svojo željo in ker živcev več ni na zalogi
so bli tud pogovori o željah toliko manj produktivni tolko bolj togi.
123 počasi pa še apatija se te navzame
v vsaki stvari vidiš dom
nobena znamenitost te več ne prevzame
od daleč že slutiš živčni zlom.
V ljubljani, ko smo se že mal zrihtal
In tud vse kar blo je z avti že pošlihtal,
sta padla že dolgo sanjana jogurt in burek,
kako smešno, ko prideš domov, te v dobro voljo spravi že turek.
Stran katero berete (ali gledate), se nahaja, na
ARNES-ovem strežniku.