 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|||||||||||
 |
 |
 |
 |
|
||||||||
 |
 |
|
||||||||||
 |
|
|||||||||||
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
||||
 |
|
|||||||||||
 |
|
|||||||||||
| XAS | ||||||
| Absorpcija rentgenske svetlobe |
||||||
 |
||||||
|
||||||
|
||||||
|
||||||
| Izviri rentgenske svetlobe |
||||||
|
||||||
|
||||||
|
||||||
|
||||||
| Rentgenska optika |
||||||
|
||||||
|
||||||
|
||||||
|
IZVIRI RENTGENSKE SVETLOBE
Rentgenska cev
Rentgenska svetloba je elektromagnetno valovanje. Nastaja pri zaviranju hitrih elektronov v snovi. Pojav imenujemo zavorno sevanje. Maksimalna energija rentgenskih fotonov je enaka začetni kinetični energiji elektrona (slika 1). Spekter zavornega sevanja je zvezen.
Slika 1: Spekter zavornega sevanja iz rentgenske cevi pri različnih pospeševalnih napetostih.
Rentgenski žarki nastanejo tudi kot posledica interakcije hitrih elektronov z atomi v snovi. Hitri elektroni lahko izbijejo katerega od elektronov na notranjih lupinah atoma. Prazno mesto zapolni elektron iz višjih lupin. Pri prehodu iz lupine z višjo energijo na lupino z nižjo energijo se izseva rentgenski foton z energijo, ki je enaka razliki energij obeh lupin. Energije teh fotonov so karakteristične za posamezen element in govorimo o karakterističnih rentgenskih črtah. Te so naložene na zvezen zavorni spekter (slika 2).
Slika 2: Spekter iz rentgenske cevi z molibdenovo anodo in pospeševalno napetostjo 35 kV.
Prehode v atomu pri katerih se izseva rentgenska svetloba prikazuje slika 3. Tako na primer, karakteristična črta Kα ustreza prehodu elektrona iz lupine L v lupino K, Lα pa prehodu iz lupine M v lupino L.
Slika 3: Karakteristični prehodi med energijskimi nivoji v težjih atomih, pri katerih se izseva rentgenska svetloba.
V rentgenski cevi je vir elektronov katoda (slika 4). Maksimalna energija oziroma najkrajša valovna dolžina izsevanih fotonov je določena s pospeševalno napetostjo med katodo in anodo. Tok elektronov, ki padajo na anodo pa določa gostoto energijskega toka emitiranih rentgenskih žarkov.
Tarča (anoda) je kovinska, najpogosteje iz Mo, W, V ali Cu. Od izbire tarče je odvisno, kje je največja spektralna gostota energije (v katerem energijskem območju se izseva največ energije).
Rentgenski žarki izhajajo iz rentgenske cevi skozi berilijevo okence v ozkem curku. Oblika tarče in zaslonke na izhodnem okencu določajo velikost in divergenco rentgenskega žarka [8].
Slika 4: Shematski prikaz rentgenske cevi.
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
